25 letni Ljubljančan ima za seboj sila vedro košarkarsko kariero. Leta 2015 je odšel v Cibono in se naslednje leto vrnil k Iliriji. Sledil je odhod v Koper, kjer je v drugi ABA ligi postal najboljši v asistencah, Primorska pa se je uvrstila v prvo ABA ligo. Do 11. kroga, dokler je ostal v Kopru, je Šiško zadržal statistiko s prejšnje sezone in se tudi v prvoligaški regionalni konkurenci zasidral na prvem mestu po številu asistenc na tekmo (9,9). Za njim so zaostali tudi Lorenzo Brown, Kednrick Perry, Dominik Mavra in Codi Miller McIntyre. Odlične igre in predvsem vrhunsko sodelovanje s soigralci, mu je prineslo pogodbo z evroligaško ekipo Bayernom iz Munchna, kamor je odšel decembra 2019. Do konca sezone je odigral  sedem evroligaških tekem, naslednji dve (20/21, 21/22) pa skupaj 59 tekem na katerih je v povprečju dosegel 4,3 točke in 3,1 asistenco. Zadnja sezona je bila precej turbulentna, polna različnih ciljev in bržkone se bo pot Žana Marka Šiška nadaljevala drugje.

Žan Mark Šiško: »Vsekakor ni šlo vse po mojih željah in načrtih. Prva sezona je bil v redu. Načeloma, tako kot sem pričakoval. Dobil sem prve minute na najvišjem nivoju v Evropi in sem precej napredoval. Potem je prišla pandemija, bil sem nekaj časa odsoten in sem kar nekaj časa iskal svoj ritem. Zadnjo sezono, pa zaradi številnih razlogov, nisem mogel izpeljati po željah. Se vračam in poletje bom izkoristil za pripravo, za vrnitev. Ta akademija mi bo še kako prišla prav.«

Kakšna bo zdaj vaša profesionalna pot?

»Nič še ni potrjeno in nič ni zagotovo, ampak najverjetneje ne bom ostal v Munchnu. Verjetno bom po treh letih zapustil Munchen. Bo pa kmalu jasno, kje bom nadaljeval.«

Pravimo, da se košarkarji naredilo v poletnem času. Kako vi gledate na Prigo košarkarsko akademijo Sagadin – Stepišnik, ki bo trajala vse do 12. avgusta in ki omogoča razvoj in napredek v telesni pripravi kot tudi tehnični v košarkarskih prvinah.

»Vse je jasno. Enotedensko delo na kampih ni zadosti. Dvomesečno delo pa je zadosti dolgo obdobje za napredek. Potrebno se je posvetiti nekaterim pomanjkljivostim. Prvič sem treniral pod nadzorom Zmaga Sagadina. Vidi se takoj, da je legenda, da ima košarko v malem prstu. Mislim, da vsak igralec, še posebej tisti, ki niso v reprezentančnih akcijah, morajo izkoristiti čas za napredek. To je pravzaprav edini način, da postaneš boljši igralec. Druge poti ni.«

Kako gledate na svoj razvoj, ko ste dvignili zanimanje javnosti, predvsem z igrami v Kopru in kasneje, ko je prišla Evroliga?

»Vsako leto si bolj zrel. Ko sem bil v Pirmorski, sem mislil, da sem dosegel svoj vrhunec. Ko sem prišel v Munchen, torej sem iz ABA lige prišel v Evroligo, in takrat te doleti realnost. To je drug svet. Nekaj časa sem potreboval, da sem se prilagodil, ampak naredil sem velik korak naprej. Napredek je bil očiten, tako igralsko kot tudi mentalno. Učiš se od najboljših profesionalcev. Kako oni delujejo, kako razmišljajo, kakšen je pravi profesionalizem. To je višji nivo. Od obdobja igranja v Kopru do danes, sem zagotovo druga oseba in drug igralec. Vem, da se bom, po krajšem turbulentnem obdobju, vrnil boljši kot sem bil prej.«