Srbska košarkarica, njen materinski priimek je Milovanović, je bila dvakrat evropska prvakinja, ima medaljo z olimpijskih iger v Riu, na klubskem nivoju, pa je vrh dosegla z madžarskim Šopronom, ko je 2022 osvojila žensko Evroligo. Jelena je sezono 2014/15 igrala tudi v ameriški WNBA.
Slovenska košarka nima prav veliko stika z ameriško ligo WNBA. V sezoni 2000/01 je Rankica Šarenac odigrala 20 tekem za Phoenix Mercury, vi pa ste igrali za Washington Mystics. Kako se spominjate tega delčka vaše bogate kariere?
Jelena Brooks: »Sezono 2014/15 sem igrala za Washington. Na študentskem naboru sem bila 2009 in takrat sem bila stara 19 let. Pet let kasneje sem se odločila, da grem v ZDA, ker sem bila bolj pripravljena, tako fizično kot tudi psihično. Ta sezona je bila zame dobra izkušnja, ampak tam nisem več želela igrati. V Evropi sem imela finančno boljše ponudbe, pa tudi vsa poletja sem igrala za reprezentanco, kar pomeni, da bi moje telo še bolj trpelo, če bi ostala v ZDA. Hkrati pa nisem želela biti oddaljena od družine in prijateljev.«
Ravnokar končano evropsko prvenstvo za ženske je za določen čas na površje dvignilo žensko košarko. Se ukvarjate z idejo, kako in kaj narediti, da bi se ženska košarka približala moški?
»V vsaki državi je moška košarka bolj cenjena kot ženska. Od leta 2012 smo se dekleta trudila, da srbsko žensko košarko vrnemo med elito. 2013 smo bile četrte na EP, dve leti kasneje pa smo že bile evropske prvakinje. Vrnila se je Sonja Petrović, prišla naturalizirana Američanka Danielle Page, ki se še danes počuti Srbkinja, morda celo bolj kot marsikatera druga. Mi starejše, Petrović, Dabović in jaz, smo že v mlajših selekcijah imele veliko uspeha, tako, da smo delile znanje in izkušnje z malce mlajšimi soigralkami. Po zlati medalji na EP 2015, smo osvojile bronasto medaljo na olimpijskih igrah 2016 v Riu, na EP 2019 smo bile tretje in ponovno prvakinje 2021 v Valenciji. Po četrtem mestu v Tokiu, je prišel čas, da starejše igralke odstopimo mesto mlajšim. Kar se tiče letošnjega evropskega prvenstva (Srbija je osvojila peto mesto) je to le dokaz stalnega dela, saj bodo mlajše igralke v naslednjih letih nosile našo reprezentanco. Izgubile smo v četrtfinalu proti prvakinjam, Belgijkam in je kar je. Vsako prvenstvo prinese presenečenja in letos je to uspelo Madžarkam in prvič, kot prvakinjam, tudi Belgijkam. Osnovni cilj srbske reprezentance je bil uvrstitev na kvalifikacije za olimpijske igre, kar je dekletom tudi uspelo.«
Na Madžarskem, točneje v Šopronu (tromeja Madžarska, Avstrija, Slovaška), ste že od leta 2017. Kaj vam je tam tako zelo všeč?
»Jaz sem v Šopron prišla že leta 2007. Tam so me enostavno pritegnili. Izjemno lepo so me sprejeli in v treh letih sem ogromno napredovala. Potem sem šla v Rusijo in se vrnila v Šopron. Nato sem igrala v ZDA, pa v Turčiji in Španiji, ter se 2017 dokončno vrnila na Madžarsko. Podaljšala sem pogodbo še za dve leti in prejela madžarski potni list. Počutim se kot doma. Tudi mož dela v klubu kjer jaz igram, sin pa je v tamkajšni osnovni šoli. Lahko rečem, da smo se udomačili. Počutimo se prijetno in nam je lepo.»
Kako gledate na letošnjo Prigo košarkarsko akademijo Sagadin – Stepišnik?
»Jaz sem vsa pretekla leta igrala za reprezentanco. Šla sem iz klubskega v reprezentančni sistem. Nisem imela priložnosti, da bi bila na katerikoli drugi akademiji. Do zdaj nisem imela možnosti, da bi se bolj osredotočila na mojo pripravljenost in na mojo igro. Filipa sem spoznala pred dvema letoma, ko je prišel v Šopron. Takoj mi je bilo všeč, kako dela in predvsem, kako je pozoren do vsakega igralca posebej. To me je še posebej pritegnilo. Odločila sem se, da pridem v akademijo, kasneje, popoldan in zvečer, pa sem si ogledala lepo število tekem na Eurobasketu. Želela sem biti del akademije, da se posvetim svoji pripravljenosti. Ta projekt izgleda izjemno dobro in želim, da bi ta košarkarska akademija trajala dolgo.«
V kolikšni meri se strinjate, da se igralci naredijo poleti in ne v času tekmovalne sezone?
»To je čista resnica. Igralci se naredijo v poletnem času. Imela sem srečo, da sem se že v mladih letih posvečala podrobnostim, kasneje je skrb za to prevzel moj mož. Nadgradnjo takšnega pristopa sem videla tudi v ZDA, v ligi WNBA. Tam po končani sezoni igralci in igralke ostajajo aktivni in večji del poletja delajo na svojih pomanjkljivostih. Vsi delajo tako v fitnesih kot tudi na igrišču. To je način, ki ustvarja napredek. Tako se delajo igralci. Potrebno je vedeti, saj sama tako čutim, da v kolikor odstopiš od športnega ritma, precej več časa potrebuješ, da ga vnovič ujameš.«
