Nekdanji srbski košarkar se je rodil v Črni gori, a je največji pečat pustil v Crveni zvezdi, kjer je v jugoslovanski ligi igral devet sezon. V tem času so beograjski rdeče beli igrali tri finala in prva dva izgubili s Cibono, ki je bila tudi evropski klubski prvak ter zadnjega, leta 1988, proti Partizanu. V 90-ih letih je igral v BIH in Črni gori, kariero pa zaključil v Sopronu na Madžarskem. Kot trener je deloval pri Crveni zvezdi, potem je prevzel Hemofarm in bil 2009 izbran za trenerja leta v Evropskem pokalu. Sledila je pot v Rusijo in nato 2017 prehod v žensko košarko. Naprej v reprezentanci Srbije, nato pa v madžarskem Sopronu, ekipi, ki je bila v sezoni 2021/22 prvak Evrolige.
Ena od najbolj zanimivih stvari se vam je zgodila sredi osemdesetih let, ko je FIBA uzakonila met za tri točke. Baje ste prvi, ki je uradno zadel trojko?
Stevan Karadžić: »Po olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu, je FIBA uvedla met za tri točke. Ampak mi smo konec leta 1983 igrali na turnirju Crystal Palace v Londonu, kjer so prvič preizkusili met za tri točke. Zvezda je igrala proti Milana in zanimivo, da smo prav vsi na ogrevanju metali za tri točke. Nihče ni polagal ali preigraval. V enem trenutku, na začetku tekme, mi je Rajko Žižić podal in jaz sem dodal en dribling, vrgel za tri in zadel. Ko smo prišli v Beograd, je pisalo v časopisu, da je Stevan Karadžić prvi Evropejec, ki je zadel trojko.«
In kaj ste prejeli za nagrado?
»Nič. Ha ha ha.«
Dolgo ste igrali za Crveno zvezdo. Kako zdaj gledate na klub in rezultate?
»Bil sem v preteklem obdobju dvakrat trener Crvene zvezde. Zdaj so seveda drugi časi. Zvezda že nekaj let dominira v ABA ligi. Pred tem so težave narekovale finance, podobno kot v Partizanu. To je zdaj rešeno in Crvena zvezda je redni udeleženec Evrolige. Rezultati verjetno niso po željah navijačev, kajti v Beogradu so želje velike. Segajo celo do zaključnega turnirja Evrolige. Realno bo to težko, kajti največji evropski klubi imajo več denarja in lahko podpišejo pogodbe z najboljšimi igralci. Pred nekaj leti je to uspelo Žalgirisu, ampak bolj kot ne, so mesta med četverico zagotovljena španskim, turškim klubom, pa prej ruskim. »
Spremljate finalno serijo med Crveno zvezdo in Partizanom v ligi ABA? (Intervju je bil narejen pred peto, odločilno tekmo.)
»Spremljam. Ti dvoboji so zdaj ponovno izenačeni. Prej je bila Zvezda v ospredju, še nekaj let pred tem je bil Partizan. Malce me skrbi obnašanje navijačev obeh klubov. Seveda želim, da Crvena zvezda zmaga, ampak naj bo to na pristojen način, v normalnih pogojih. Ni dobro, če pride do izgredov, praznjenja dvoran in nespodobnega navijanja. Sem pa vesel, ker so odnosi med igralci obeh klubov zelo korektni. Upam, da bo vodstvo obeh klubov zmoglo vplivati na vodje navijačev, ki imajo največji vpliv, da se serija zaključi korektno.«
V Ljubljani poteka ženski Eurobasket in prav je, da se dotakneva vašega prihod h ženski košarki. Trenutno je ženska košarka v ospredju, a se bojim, da bo po koncu evropskega prvenstva ponovno zatišje.
»Drži. To je usoda ženske košarke. Tako je povsod, ne samo v Sloveniji ali v tej regiji. Mi smo bili prvaki Evrolige, a ko igra moška ekipa Soprona, ki igra madžarsko ligo, je dvorana polna, pa čeprav so le šesti ali sedmi v prvenstvu. V ženskem klubu Sopron je obisk dober na evroligaških tekmah, med tem, ko na domačih tekmah ni veliko gledalcev. Verjetno so se ljudje malce nasitili, kajti bili smo madžarski prvaki že 10 krat. Moška košarka je bolj popularna od ženske. Eden od razlogov je, da so ženska nacionalna prvenstva manj kakovostna, tudi to, da mlade igralke odhajajo v tujino. Ni več tako močnih ekip, kot so bile nekdaj Ježica, Jedinstvo Tuzla in Crvena zvezda.«
Imamo srečo, ker lahko spremljamo dva izjemna košarkarja iz te regije, Nikolo Jokića in Luka Dončiča. Verjetno bi bila skupaj sanjski dvojec.
»Velikokrat omenim oba. Nikola Jokić, Luka Dončič in dodal bi še Stepha Currya, ki sicer ni iz te regije. To so igralci, ki so vrnili vero v košarko. Nihče ne skoči najvišje, nobeden ni najmočnejši, ampak prevladujejo. Zaradi svojega znanja, miselnosti in talenta. Pred tem je košarka zahtevala mišice in idealen tip igralca je bil LeBron James, ki prevladujejo zaradi fizične pripravljenosti in absolutne moči. Pojavijo se fantje iz Evrope in hitro so v ZDA postali popularni. Upam, da bosta Jokić in Dončič ostala zdrava in da bosta v ligi NBA pustila še globlji pečat."
Ste nam pripravljeni zaupati najboljšo evropsko peterko ta čas?
»Luka Dončič, Nikola Jokić, Giannis Antetokounmpo, Nikola Mirotić in Vasilije Micić.«
Košarkarji med sezono nimajo prav veliko časa za razvoj in napredek, predvsem v tehničnem smislu. V Domžalah poteka košarkarska akademija Sagadin – Stepišnik, da omogoči napredek in razvoj igralcem. Poleti se naredijo igralci. Se strinjate s tem?
»Točno tako. S Filipom Stepišnikom sva sodelovala zadnji dve leti, Zmaga Sagadina pa poznam že vrsto let. On je bil z Janezom Drvaričem moj trener na balkanskih igrah v začetku 80 let. Zmago je vrhunski trener, del stare jugoslovanske šole, ki je naredil resnično veliko število odličnih igralcev in jih izstrelil v orbito. Takšen način treniranja ni več toliko prisoten. Časi so se spremenili. Klubi zaprejo vrata aprila ali maja in nihče ne dela do začetka priprav. Takšni projekti kot je akademija Sagadin - Stepišnik so zelo pomembni in dobri za nadaljnji razvoj košarkarjev. Veliko igralcev je poleti prepuščeno samim sebi. Za napredek, pa vsak potrebuje trenerja oz. strokovni nadzor tako za košarko kot tudi za telesno pripravljenost. Še nihče ni postal vrhunski igralec zaradi uradnih treningov v času sezone. Potrebno je trenirati pred ali po treningu in vsekakor v poletnem času. Ta akademija je resnično dober projekt, še posebej zato, ker je na enem mestu možno razvijati telesno pripravljenost in košarkarsko igro. Da je vse na enem mestu, to je sijajna ideja. Želim si, da bo ta akademija dolgo trajala. Upam, da se košarkarji tega zavedajo, prav tako agencije in agenti, ki imajo vpliv na igralce. Košarkarji bodo bolje pripravljeni in managerji bodo podpisovali boljše pogodbe.«
